Čeprav je zunaj že precej zimsko, sploh pa bo v vikendu pred nami, je koledarsko na sporedu še kar jesen. Vsi govorijo o zimskem, jaz pa imam na letni bazi bolj jesensko spanje. Letos sem si sploh po sezoni privoščil pavzo v pravem pomenu besede.
Drugega, kot reči, da mi je uspelo, res ne morem. Celo leto sem imel v glavi ti dve domači tekmi in izjemno sem vesel, da mi je uspelo iztržiti največ – obakrat zmagati. Govora je seveda o Rekordu in Teku na Šmarno goro. Pa ne boste verjeli, ni šlo vse kot po maslu. V torek po službi nisem bil pravi, dobil sem celo 38°C vročine, še cel teden pa me je tako zbadalo pod rebri, da sem komaj sploh lahko tekel. Ampak tudi iz tega sem se izvlekel, pametno nastopil na obeh preizkušnjah in ju dobil.
“3,2,1, buuum”, bo počilo… Kje že, poznate odgovor? Prepričan sem, da večina gorskih tekačev ve, da je vikend, ki prihaja, prvi vikend v oktobru, vedno rezerviran za pravi boj po pobočjih Šmarne gore in Grmade. Program se bo začel s petkovim “Rekordom” in zaključil z vrhuncem v obliki sobotnega Teka na Šmarno goro. Obeh tekem se vsako leto veselim, a hkrati čutim nek dodaten pritisk, saj gre le tekmi, ki ju imam povsem za domači. Jaz sem pripravljen, da dam vse od sebe na teh dveh preizkušnjah, pa vi?
Bi verjeli, da se najde tudi “prave visokogorske” poti po pobočjih Šmarne gore in Grmade, katere obišče bolj malo ljudi. No, vsi gorski tekači jih vsako leto vsaj enkrat – na Teku na Šmarno goro oziroma Šmarna gora Race. Jaz nekoliko večkrat, spoznal pa sem jih ravno po svojem prvem nastopu na tej tekmi. Vas zanima en foto & video “sprehod” po celi trasi? Boste videli, da obstajajo tudi bolj divje poti, katere so zahtevne tudi za najboljše tekmovalce v Svetovnem pokalu. Slednje bomo obiskali tudi na dveh oglednih turah pred letošnjo izvedbo Teka, tako da ste lepo vabljeni, da stezice spoznate tudi v živo.
Je kaj lepšega, kot dan začeti s popolnim sončnim vzhodom? Hja, samo slednjega težko vsak gleda iz svojega balkona, če le ne živi malo višje na pobočju, ki je obrnjeno točno proti vzhodu. No, Šmarna gora ponuja ravno takšen “balkon”, ki je dovolj prostoren za množico ljudi, ki jim ni problem vstati malo prej in se že navsezgodaj prešvicati, da bi opazovali krasen vzhod. V kolikor si tega še niste privoščili, močno upam, da vas slike navdušijo, da poizkusite.
Pred poroko se spodobi imeti fantovščino, je tako? No, moji kolegi so se zmenili, da me za to priložnost zvlečejo na Šmarno goro. Seveda je bilo luštno, še posebno, ko so me nič kolikokrat spravili v zadrego in se ob tem pošteno nasmejali. Jasno sem vse vzel za hec, saj je to dan oziroma večer, ko si te prijatelji pač lahko privoščijo. Vseeno pa s(m)o bili pri vsem kar zmerni, tako da sem naslednje jutro lahko že navsezgodaj treniral.
Se še spomnite, česa sem se lotil lansko leto ob koncu maja? Tisti, ki berete moj blog ali me spremljate preko kakšnega drugega kanala, le pobrskajte po spominu… Nekaj v zvezi s Šmarno goro je bilo… Tako je, tekel sem iz centra Ljubljane, natančneje od Prešernovega spomenika, na vrh Šmarne gore. Pa se spomnite, kako hitro morda?
Meni osebno je najlepše teči spomladi. Nasploh ta letni čas zelo blagodejno vpliva name, medtem ko se nekateri borijo s spomladansko utrujenostjo. Kaj pa velja za vas? Pomlad za naravo predstavlja ponovno rojstvo, za tekače pa na nek način tudi, saj se začnemo prebujati iz zimskega spanja in po daljši bazi začnemo z resnejšimi pripravami na prihajajočo sezono.
Najraje sicer kuhamo doma, ali pa ko vedno odlično kosilo naredi mami od Jasmine, vendar v primeru, da si privoščimo, da jemo “zunaj”, je to definitivno prav na vrhu Šmarne gore, ko si kosilo še ekstra zaslužimo. Govora je o Gostilni Ledinek, kjer nas vedno pričakajo odprtih rok in src. No, največje zasluge za to ima gotovo Elija s svojo prikupnostjo.
Mraz, sneg, tema… Dobri izgovori, da ostanemo na toplem kavču pred TV-jem, kaj? To je vsem mamljivo. Ljudje smo po naravi lena sorta. Pred kratkim smo bili pri mojem stricu na obisku. Ker ima veliko in moderno kmetijo, je beseda nanesla na avtomatizacijo na področju kmetijstva. Ima robota za molžo, veliko traktorjev, priključkov ipd. In pravi sestrična: “Oči pravi, da je lenoba gonilo napredka.” Sam sem se nasmehnil in v sekundi sem se strinjal. Ljudje si moramo zadeve pač olajšati kolikor se le da (in tiste, ki se jih da), da bomo imeli več časa za ostale stvari. Nikakor pa ne smemo biti leni pri skrbi zase, skrbi za svoje duševno in fizično zdravje. Ampak kako?
