Je že prepozno, da bi napisal kaj o pretekli tekaški sezoni, torej sezoni 2022? Če sem se že ravno spravil k pisanju – zakaj pa ne. Z Jasmino sva se tudi poročila, vendar ni vse tako rožnato, kot se sliši. Oba z Jasmino sta naju zaznamovali dve izjemno boleči izkušnji…
Pogledal sem na uro… “Bo al ne bo” sploh ni bilo več v vprašanju. Rekord bo! Vendar ne običajen rekord proge, temveč “prebita meja”. Kot je bila za Rekord Šmarne gore 11 minut dolgo časa tista magična meja, ki jo sicer jaz še lovim, velja za Tek na Ratitovec, ki je mnogo daljši, ena ura. Preteklo nedeljo mi je poleg tega, da sem osvojil nov naslov državnega prvaka v gorskem teku v disciplini “gor”, uspelo postaviti novo znamko na Ratitovcu. Iz Železnikov sem na vrh pritekel v manj kot eni uri – 59:04.
Že 4. sem postal državni prvak v disciplini gor-dol! Mnogi so mi naziv podeljevali že pred štartom, vendar vedno poudarjam, da ni popolnoma nič samoumevnega na tem svetu, kaj šele v športu, ko se lahko med tekmo zgodi marsikaj. Tekmovalec ima lahko slab dan, dan prej zboli, slabo spi, ima prebavne težave, se mu odvežejo copati ali pa kakega izgubi v blatu, zgreši progo, si zvije gleženj, se zaleti v drevo, ki je padlo čez progo ali pa se mu pripeti kakršna koli druga nevšečnost.
