gorski tek

TIMOTEJEV B(r)LOG #71 – Collina & Stellina

Verjetno celo več tekem na sezono “oddelam” pri naših zahodnih sosedih, in tudi avgust ni bil izjema. Dva vikenda zapored sem se udeležil dveh tekem v Italiji. Prva je bila na sporedu klasična štafetna preizkušnja v Collini v Karnijskih alpah, druga pa v krasnem mestecu Susa na skrajnem zahodu Italije, le streljaj stran od Francije. Na prvi mi ni šlo najbolje, na drugi pa sem se dobesedno izstrelil po sicer skrajšani različici legendarne mednarodne tekme “Challenge Stellina”. Trenutno sem znova v Italiji, vendar se bom v tem blogu posvetil krasnemu dnevu v Karnijskih alpah ter zame odlični predstavi na tekmi v Susi.

TIMOTEJEV B(r)LOG #69 – Tekmovalno uspešen julij

Julij je bil letos zame morda manj tekmovalno obarvan mesec vendar znova mi je uspelo nekaj, kar sem sicer v prejšnjih letih opravil z lahkoto – postal sem državni prvak v teku “gor”. Za “ogrevanje” ali bolje rečeno test forme sem dva tedna prej nastopil še na dveh močnih, meni že zelo poznanih tekmah v Italiji, in sicer Piz Tri Vertikal in Fletta Trail. Na prvi sem se sicer odrezal najslabše doslej, tako s časom, kot uvrstitvijo, vendar pa mi je dan zatem uspel zelo dober nastop na drugi, tako da sem z optimizmom zrl na naše državno prvenstvo, ki se je premierno odvijalo na Poreznu.

TIMOTEJEV B(r)LOG #66 – Ratitovec in Nočni tek Medvode

Dve tekmi v enem dnevu – vam to zveni smiselno? Meni prav nič, a sem to prepričanje omajal in naredil izjemo. Teka na Ratitovec se že tradicionalno udeležim vsako leto, saj je eden redkih “originalnih” gorskih tekov, po drugi strani pa nekako čutim dolžnost, da podpiram lokalne prireditve, zato sem potrdil tudi udeležbo na Nočnem teku v Medvodah. Zjutraj Ratitovec, zvečer “10-ka”, vmes pa je tekel še Elija na svojem drugem teku nasploh. Sobota pred svetovnim prvenstvom v Innsbrucku je bila tako zelo pestra.

TIMOTEJEV B(r)LOG #65 – Boroša (hrvaško državno prvenstvo)

Nastopil sem na “Boroši”, tekmi, ki poteka iz centra Zagreba (trg bana Jelačića), na vrh Sljemena, ki se vzpenja severno nad mestom. Sljeme je seveda višje od naše Šmarne gore, zato gre za pravo gorsko tekaško preizkušnjo. Za piko na i je tekma štela tudi za hrvaško državno prvenstvo, kar je bil razlog več, da sem se je letos lotil. Na koncu sem zmagal, postavil tudi rekord proge, vendar ni šlo brez manjšega zapleta – zgrešil sem pot!

TIMOTEJEV B(r)LOG #62 – Pohorski kerlc 🥈

Pohorski kerlc ali na škrge od spodnje do zgornje postaje vzpenjače na Pohorju nad Mariborom. Takšen nekako je bil moj občutek po tekmi. Joj, kako sem tokrat šel v rdeče. Udeležil sem se namreč tekme, ki poteka do vrha, no skoraj vrha, Mariborskega Pohorja, in to čisto od spodaj. Tokrat nisem zmagal, saj me je v zadnjih petih minutah prehitel Italijan Moia, vendar smo prvi vzpon premagali v vsega 24-ih minutah, kar se mi še danes zdi fascinantno. Kdo mislite, da je prej na vrhu – tekač ali gondola? Malo sem pobrskal tudi po zgodovini mariborske vzpenjače…

TIMOTEJEV B(r)LOG #60 – Kokoš Trail

Tokrat sem sneg zamenjal s povsem drugo podlago – nazobčanim kraškim apnencem. Teden dni po Tarvisio Winter Trail, ki je potekal na belopeških jezerih, smo se vsi skupaj odpravili v drug “kot” Slovenije oziroma znova tik čez mejo. Na sporedu je bil Kokoš Trail v mestecu Bazovica, tik za našo mejo. Nastopilo je okoli 500 tekačev, vendar znova smo po najvišjih mestih posegli Slovenci. Tako kot lani, mi je tudi letos uspelo zmagati. Kot zanimivost, tekli smo po skoraj povsem drugi trasi, kot lani, pa čeprav gre za isto tekmo. Organizator namreč vsako leto traso spelje po drugih stezicah v okolici, ki so mimogrede krasne. Vsako leto tekač torej doživi novo izkušnjo.

TIMOTEJEV B(r)LOG #59 – Tarvisio Winter Trail

Prva tekma sezone je za mano. Udeležil sem se izjemno zanimive preizkušnje na Belopških jezerih pri zahodnih sosedih, tik za našo mejo pod severozahodno steno mogočnega Mangarta. Proga je bila v 95% speljana po snežni podlagi, kar je naredilo tekmo tako specifično. Po tesnem boju sem na koncu osvojil 2. mesto.

TIMOTEJEV B(r)LOG #54 – Trofeo Vanoni Morbegno

Trofeo Vanoni Morbegno ali tekma za konec sezone. Ja, seveda bi si želel iti na svetovno prvenstvo na Tajsko, vendar s Trofeo Vanoni, tradicionalno štafetno tekmo v Morbegnu, se je zame najverjetneje končala tekmovalna sezona 2022. Tokrat smo se v postavi jaz, Miran in Klemen, prvič zavihteli na stopničke. Znova je bila tekma napeta do zadnjega, a tokrat smo zmogli do 3. mesta.