italija

TIMOTEJEV B(r)LOG #69 – Tekmovalno uspešen julij

Tekme v tujini /

Julij je bil letos zame morda manj tekmovalno obarvan mesec vendar znova mi je uspelo nekaj, kar sem sicer v prejšnjih letih opravil z lahkoto – postal sem državni prvak v teku “gor”. Za “ogrevanje” ali bolje rečeno test forme sem dva tedna prej nastopil še na dveh močnih, meni že zelo poznanih tekmah v Italiji, in sicer Piz Tri Vertikal in Fletta Trail. Na prvi sem se sicer odrezal najslabše doslej, tako s časom, kot uvrstitvijo, vendar pa mi je dan zatem uspel zelo dober nastop na drugi, tako da sem z optimizmom zrl na naše državno prvenstvo, ki se je premierno odvijalo na Poreznu.

TIMOTEJEV B(r)LOG #60 – Kokoš Trail

Tekme v tujini /

Tokrat sem sneg zamenjal s povsem drugo podlago – nazobčanim kraškim apnencem. Teden dni po Tarvisio Winter Trail, ki je potekal na belopeških jezerih, smo se vsi skupaj odpravili v drug “kot” Slovenije oziroma znova tik čez mejo. Na sporedu je bil Kokoš Trail v mestecu Bazovica, tik za našo mejo. Nastopilo je okoli 500 tekačev, vendar znova smo po najvišjih mestih posegli Slovenci. Tako kot lani, mi je tudi letos uspelo zmagati. Kot zanimivost, tekli smo po skoraj povsem drugi trasi, kot lani, pa čeprav gre za isto tekmo. Organizator namreč vsako leto traso spelje po drugih stezicah v okolici, ki so mimogrede krasne. Vsako leto tekač torej doživi novo izkušnjo.

TIMOTEJEV B(r)LOG #54 – Trofeo Vanoni Morbegno

Tekme v tujini /

Trofeo Vanoni Morbegno ali tekma za konec sezone. Ja, seveda bi si želel iti na svetovno prvenstvo na Tajsko, vendar s Trofeo Vanoni, tradicionalno štafetno tekmo v Morbegnu, se je zame najverjetneje končala tekmovalna sezona 2022. Tokrat smo se v postavi jaz, Miran in Klemen, prvič zavihteli na stopničke. Znova je bila tekma napeta do zadnjega, a tokrat smo zmogli do 3. mesta.

TIMOTEJEV B(r)LOG #49 – WMRA Vertical & Trofeo Nasego

Tekme v tujini /

Tečem in prehitevam. In kar ne neham. Zares zavem, kaj mi je uspelo, se šele na cilju. In prav je tako, saj je šele ciljna črta tista, ki točno določi, da pa je tekme res konec. Osvojil sem 4. (ja, spet ja…) mesto na Trofeo Nasego, tekmi svetovnega pokala! Ob dejstvu, da sem zaostal le za afriškimi tekači, sem rezultata še toliko bolj vesel. Dan prej pa nisem ležal in počival, temveč “čistil” in do maksimuma odpiral svoje ventile na Vertical Nasego, vertikal kilometru, ki je ravno tako štel za svetovni pokal. Slednje me je prisililo k počasnejšemu štartu nedeljskega traila, na katerem sem v drugi polovici, ko je na sporedu dolg klanec, dobesedno dobil krila in se iz 9. mesta prebil tik pod stopničke. Še Jasmina ni verjela, ko sem ji sporočil svojo uvrstitev.

TIMOTEJEV B(r)LOG #48 – Challenge Stellina

Tekme v tujini /

“Ena izmed najlepših in najtežjih”, mi jo je opisal Miran. Na “Challenge Stellina”, tekmi v italijanskem mestu Susa v deželi Piemont, še nisem bil. Letos sem si želel preizkusiti to zahtevno tekmo, na kateri je zmagovalni čas v moški konkurenci navadno okoli ure in 20 minut. Ta podatek pove, da je časovno kar dolga. Že spomladi, ko sem sestavljal svoj tekmovalni koledar, sem rezerviral zadnji vikend v avgustu za to tekmo.

TIMOTEJEV B(r)LOG #45 – Uspešen tekmovalno-rojstnodnevni vikend na PizTri Vertical & Fletta Trail

Tekme v tujini /

“Sej jutri pa častiš ane…?”, se je glasilo sicer retorično vprašanje iz ust Jasmine. “Ja… Dons mi je šlo pa sem, za jutr mi more pa prvo it”, sem začudeno odgovoril. Čez deset sekund mi je le “potegnilo”. “Aja, bučman, pa sej mam rojstni dan js jutr”, sem se le spomnil. Pretekli vikend sem takoj po še zadnjem dopustu na morju letos odpotoval v Malonno na dve močni tekmi, in sicer sobotni PizTri Vertical in nedeljski Fletta Trail. Kot ste lahko razbrali, bil sem tako osredotočen, da v kolikor me Jasmina ne bi spomnila na lasten rojstni dan, bi ga kar pozabil. A kako sem tekmoval? Pa poglejmo…

TIMOTEJEV B(r)LOG #31 – Začetek sezone na Kokoš Trail

Tekme v tujini /

Pa je za mano prva prava tekma po lanskem WMRA Nations Cup, ki se je odvil 31.10.2021. Tokrat sva šla skupaj z Jasmino na Primorsko, le nekaj kilometrov čez mejo na “Kokoš Trail”. Kar štiri mesece in pol nisem tekmoval. Veliko, ne? Po poškodbi, čez katero sem moral iti, sem vesel, da sem znova odtekel eno pravo dirko po krasni primorski pokrajini, na kateri sem se počutil močno, predvsem pa užival.