wmra

TIMOTEJEV B(r)LOG #69 – Tekmovalno uspešen julij

Julij je bil letos zame morda manj tekmovalno obarvan mesec vendar znova mi je uspelo nekaj, kar sem sicer v prejšnjih letih opravil z lahkoto – postal sem državni prvak v teku “gor”. Za “ogrevanje” ali bolje rečeno test forme sem dva tedna prej nastopil še na dveh močnih, meni že zelo poznanih tekmah v Italiji, in sicer Piz Tri Vertikal in Fletta Trail. Na prvi sem se sicer odrezal najslabše doslej, tako s časom, kot uvrstitvijo, vendar pa mi je dan zatem uspel zelo dober nastop na drugi, tako da sem z optimizmom zrl na naše državno prvenstvo, ki se je premierno odvijalo na Poreznu.

TIMOTEJEV B(r)LOG #57 – (Tekaška) sezona 2022

Je že prepozno, da bi napisal kaj o pretekli tekaški sezoni, torej sezoni 2022? Če sem se že ravno spravil k pisanju – zakaj pa ne. Z Jasmino sva se tudi poročila, vendar ni vse tako rožnato, kot se sliši. Oba z Jasmino sta naju zaznamovali dve izjemno boleči izkušnji…

TIMOTEJEV B(r)LOG #53 – Zaključek svetovnega pokala v Chiavenni

Po precej uspešni sezoni 2022 je prišel tudi čas za zaključek tekem WMRA svetovnega pokala. Dva tedna nazaj sem nastopil še na zadnji v tem sklopu, in sicer vertikal kilometru. “Kilometro Verticale Chiavenna – Lagunc” je bil že drugo leto zapored sklepna tekma. Gre za zahtevno tekmo po številnih granitnih stopnicah, ki pripeljejo na krasno razgledno točko, od koder razgled seže tudi v sosednjo Švico, na tritisočake nad Sankt Moritzem. Odrezal sem se podobno kot lani, s tem da sem bil dve mesti boljši, torej 8. Naslednji dan je sledil Val Bregaglia Trail.

TIMOTEJEV B(r)LOG #52 – Dvojna zmaga na tekmovalnem vikendu na Šmarni gori!

Drugega, kot reči, da mi je uspelo, res ne morem. Celo leto sem imel v glavi ti dve domači tekmi in izjemno sem vesel, da mi je uspelo iztržiti največ – obakrat zmagati. Govora je seveda o Rekordu in Teku na Šmarno goro. Pa ne boste verjeli, ni šlo vse kot po maslu. V torek po službi nisem bil pravi, dobil sem celo 38°C vročine, še cel teden pa me je tako zbadalo pod rebri, da sem komaj sploh lahko tekel. Ampak tudi iz tega sem se izvlekel, pametno nastopil na obeh preizkušnjah in ju dobil.

TIMOTEJEV B(r)LOG #51 – Kaj je že na sporedu ta vikend?

“3,2,1, buuum”, bo počilo… Kje že, poznate odgovor? Prepričan sem, da večina gorskih tekačev ve, da je vikend, ki prihaja, prvi vikend v oktobru, vedno rezerviran za pravi boj po pobočjih Šmarne gore in Grmade. Program se bo začel s petkovim “Rekordom” in zaključil z vrhuncem v obliki sobotnega Teka na Šmarno goro. Obeh tekem se vsako leto veselim, a hkrati čutim nek dodaten pritisk, saj gre le tekmi, ki ju imam povsem za domači. Jaz sem pripravljen, da dam vse od sebe na teh dveh preizkušnjah, pa vi?

TIMOTEJEV B(r)LOG #49 – WMRA Vertical & Trofeo Nasego

Tečem in prehitevam. In kar ne neham. Zares zavem, kaj mi je uspelo, se šele na cilju. In prav je tako, saj je šele ciljna črta tista, ki točno določi, da pa je tekme res konec. Osvojil sem 4. (ja, spet ja…) mesto na Trofeo Nasego, tekmi svetovnega pokala! Ob dejstvu, da sem zaostal le za afriškimi tekači, sem rezultata še toliko bolj vesel. Dan prej pa nisem ležal in počival, temveč “čistil” in do maksimuma odpiral svoje ventile na Vertical Nasego, vertikal kilometru, ki je ravno tako štel za svetovni pokal. Slednje me je prisililo k počasnejšemu štartu nedeljskega traila, na katerem sem v drugi polovici, ko je na sporedu dolg klanec, dobesedno dobil krila in se iz 9. mesta prebil tik pod stopničke. Še Jasmina ni verjela, ko sem ji sporočil svojo uvrstitev.

TIMOTEJEV B(r)LOG #45 – Uspešen tekmovalno-rojstnodnevni vikend na PizTri Vertical & Fletta Trail

“Sej jutri pa častiš ane…?”, se je glasilo sicer retorično vprašanje iz ust Jasmine. “Ja… Dons mi je šlo pa sem, za jutr mi more pa prvo it”, sem začudeno odgovoril. Čez deset sekund mi je le “potegnilo”. “Aja, bučman, pa sej mam rojstni dan js jutr”, sem se le spomnil. Pretekli vikend sem takoj po še zadnjem dopustu na morju letos odpotoval v Malonno na dve močni tekmi, in sicer sobotni PizTri Vertical in nedeljski Fletta Trail. Kot ste lahko razbrali, bil sem tako osredotočen, da v kolikor me Jasmina ne bi spomnila na lasten rojstni dan, bi ga kar pozabil. A kako sem tekmoval? Pa poglejmo…

TIMOTEJEV B(r)LOG #43 – Grossglockner Berglauf

Uspelo se mi je pobrati po tistem nesrečnem Evropskem prvenstvu. Še ne teden dni kasneje smo se vsi trije skupaj odpravili v Heiligenblut pod najvišjo goro v Avstriji, Grossglockner, kjer sem že tretjič nastopil na tekmi za svetovni pokal, Grossglockner Berglauf. Čeprav so noge še vedno čutile posledice in bile daleč svežih, se na to nisem oziral in odtekel tako kot znam in moram. Težko je prilesti iz globokega brezna, a občutek uspeha je zatem nepopisen. Dosegel sem 6. mesto v verjetno najmočnejši konkurenci doslej, popravil svoj lanski čas in prehitel celo oba zmagovalca preteklih dveh izvedb.

TIMOTEJEV B(r)LOG #42 – Evropsko prvenstvo v gorskem teku

Po poroki in krajšem dopustu na morju sem se skupaj s slovensko reprezentanco odpravil na otok La Palma, kjer je potekalo (prvo) Evropsko “Off-Road” prvenstvo. Z izkupičkom nisem niti najmanj zadovoljen. Odpotoval sem z velikimi ambicijami na tekmi “gor”, dober rezultat na tekmi “gor-dol” pa bi bila češnjica na vrhu torte. No, domov sem prišel praznih rok in razočaran nad predstavama. Kaj pa vem, morda sem meril previsoko. Več kot si želiš, večje je razočaranje, če tega ne dosežeš.

TIMOTEJEV B(r)LOG #33 – Leto naokoli v 3WAY in zaposlitev na WMRA

Kar ne morem verjeti… Eno leto je že! No, če zakonsko ostane tako, kot je, me čaka še kakšnih 36 ali pa 37 let do penzije, ampak moje prvo leto v 3WAY je minilo bliskovito hitro. Je to zaradi veselja do dela, ki ga opravljam, dobre klime, nasploh super pogojev, odnosa in razumevanja ali kar kombinacija vsega skupaj?